S prihodom snega pride na vrsto tudi snežna rekreacija. A medtem ko odhod na smučišče zahteva veliko priprav, se na sankanje lahko odpravite že ne bližnji hrib. Otroci obožujejo sankanje. Odrasli tudi, saj z malo truda lahko drvite po klancu navzdol in se po izletu pogrejete z vročo čokolado.
A za razliko od otrok se odrasli bolje zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša sankanje. Zgodbe o otrocih, ki so si hudo poškodovali glavo pri na videz nedolžnem sankanju, se v medijih pojavljajo vsako leto. Vsaka aktivnost žal prinaša tudi tveganje za poškodbe, a dobro je vedeti, kje se nevarnosti skrivajo. Na ta način lahko ohranimo zabaven del sankanja in zmanjšamo možnost, da spoznamo tisti bolj grenak del.
1. Podhladitev
Podhladitev je seveda šele skrajna faza, do katere lahko pripelje predolga izpostavljenost hladnemu in ostremu vremenu brez ustrezne zaščite. A neprijetni so že otrdeli prsti na rokah in nogah ali prehlad, ki se pojavi dan po sankanju. Zdravstvenim problemom, ki so povezani s hladnim vremenom, se lahko izognete z dobro pripravo.
Običajna oblačila in obutev ne bodo zdržala močne izpostavljenosti snegu. Še posebej poskrbite, da bodo otroci oblečeni v topla in nepremočljiva oblačila, ki bodo preživela tudi valjanje po snegu. Obvezne so rokavice, kapa in šal, a pazite, da šal ne vihra okoli, saj bi se lahko v tem primeru kam zapletel. Debela oblačila bodo delovala tudi kot zaščitna plast pri morebitnih padcih.
2. Ovire na progi
Četudi poznate hrib, po katerem se boste spuščali s sanmi, se vsak dan znova prepričajte, ali je proga varna. Kamni, ki so bili globoko pod snegom, so morda v nekaj dneh pokukali na površino. Skale in že majhni kamni lahko povzročijo hude padce. Prav tako se izogibajte področjem z drevesi in koreninam. Ko otroci vidijo kup snega, bi najraje skočili nanj, a morda se pod tanko plastjo skriva trda skala, zato je potrebno biti pozoren.
Pred sankanjem se prepričajte, da na hribu ni skal in drugih ovir.
Prav tako preverite, da je ob vznožju klančine dovolj prostora za ustavljanje. Višje hitrosti zahtevajo tudi daljšo zavorno pot. Zato se ne sankajte v bližini cest ali ulic, četudi te večinoma niso prometne. Le en avto je potreben za hude telesne poškodbe.
3. Zaledenela proga
Naj sankanje na snegu ostane na snegu in ne ledu. Poledenele površine se morda zdijo dobra ideja za doseganje visokih hitrosti, a te niso vredne tveganj, ki ga prinašajo. Ne samo, da se boste težko ustavili, tudi nadziranje sani bo skoraj nemogoče, padci na trdo ledeno površino pa zelo boleči.
4. Neprimerne »sani«
Folije, odsluženi pladnji ali gume niso sani. Zato jih ne uporabljajte v ta namen. Material ni prilagojen pogojem in drsanju po snegu, zato lahko hitro pripeljejo do padcev. Vse prevečkrat ljudje takšne »sani« po uporabi kar pustijo na hribu in tako onesnažujejo okolico.
Na plastični lopati za sankanje je nadziranje vožnje težje.
Sani s krmilom v različnih oblikah in tiste s sistemom zavor je najlažje nadzorovati, zato boste poleg varnosti zagotovili tudi zabavo pri izvajanju zavojev. Tudi krožniki ali posebni diski so izdelani za sankanje, navadno omogočajo višje hitrosti, a so slabše vodljivi, zato niso priporočljivi za mlajše in tiste z manj izkušnjami.
5. Neprimerna vožnja
Zabavno se je sankati v troje, a preverite najprej, ali sani predvidevajo takšno obremenitev in število potnikov. Izognili se boste poškodbam, sani pa bodo dlje v dobri formi. Na drugi strani pa je priporočljivo, da otroci, mlajši od pet let, sani uporabljajo z odraslo osebo.
Prav tako se je dobro izogniti sankanju z glavo naprej, saj je to idealen recept za poškodbe glave ob padcih in udarcih. Vožnja z nogami naprej je smiselna tudi zato, ker vam omogoča boljši nadzor, usmerjanje sani in zaustavljanje. Brez skrbi, tudi varna vožnja je lahko zabavna!
