Slepič (lat. appendix vermiformis) je del črevesja, ki se nahaja na prehodu tankega v debelo črevo. Je majhen in na videz spominja na črva, konča se slepo, od koder tudi njegovo poimenovanje. Pri odraslih je dolg približno 9,5 centimetra, pri novorojenčkih pa 4,5 centimetra. Najpogostejši vzrok za akutno bolečino v trebuhu je njegovo vnetje. To zahteva operacijo.
Vnetje slepiča (apendicitis) nastane kot posledica zapore. Najpogostejši vzrok za zaporo je zaostalo blato ali povečanje limfatičnega tkiva v lumnu slepiča. Ker je glede na preostalo črevo majhen, lahko do zapore pride izjemno hitro.
Kaj se dogaja ob vnetju slepiča?
V svoji sluznici ima slepič žlezne celice, ki se izločajo. Ko pride do zapore, takšna sluz zastaja, kar privede do vnetja. V tej situaciji se najprej zadebeli sluznica, nato pa še celotna stena slepiča. Lahko v celoti oteče, in to na večkratno debelino. V času odtekanja je sčasoma okrnjena tudi prekrvavitev stene. Posledično lahko ta na določenih mestih odmre. Sledi predrtje slepiča ter razlitje njegove vsebine v trebušno votlino.
Najbolj očitni simptomi
Navadno je značilna bolečina okoli popka. Po nekaj urah se ta premakne v desno spodnjo stran trebuha. Bolečina se stopnjuje pri kašljanju ter pri gibanju na sploh. Lahko jo spremljajo povišana telesna temperatura, izguba apetita in slabost.
Bolečina je pogosto atipično lokalizirana. Posledično je celoten trebuh občutljiv na bolečino. Možno je tudi to, da bolečine sploh ni. Črevesje v tem primeru deluje precej počasneje, pogosto se pojavi še driska. Najpogosteje se omenjeno dogaja pri mlajših otrocih, nosečnicah in starejših osebah.
Pravočasno ukrepanje
Da se vnetje slepiča razvije, običajno traja vsaj 1 dan oziroma 24 ur (v večini primerov od 48 do 72 ur). Torej imamo od trenutka pojava bolečine do preprečitve zapletov dovolj časa, da lahko zdravniki izvedejo vso potrebno diagnostiko. Ko vnetje slepiča napreduje, lahko pride do izlitja gnojne vsebine v trebušno votlino.
Okolna tkiva lahko vnetje omejijo, nastane ognojek v trebušni votlini. Seveda lahko pride tudi do bolj ali manj razširjenega vnetja po celotni votlini trebuha. Bolnikovo stanje se poslabša, trebuh je lahko izjemno boleč, celo trd. Ob omenjenem se aktivirajo še mehanizmi sistemskega vnetnega odgovora. Bolnik je vidno prizadet in celo življenjsko ogrožen.
Pregled pri zdravniku
Zdravnik bolnika temeljito povpraša o času začetka težav, prav tako o bolečini ter o spremljajočih simptomih in znakih. Temu sledi klinični pregled. To je ocena bolnikovega splošnega stanja, in sicer z natančnim pretipanjem trebuha.
Bolniku se običajno odvzame kri za laboratorijske preiskave, lahko tudi urin, da se lahko izključi vnetje sečil. Pri diagnostiki akutnega vnetja slepiča je najpogostejša slikovno diagnostična preiskava ultrazvok trebuha. Prav tako je vnetje slepiča lahko videti na računalniški tomografiji ali na magnetni resonanci.