Čeprav je deskanje na snegu sprva veljalo za modno muho, pa lahko danes na smučiščih opazimo vse več deskarjev. Tudi smučišča so se temu primerno prilagodila, zato ni nič nenavadnega, da so opremljena s snežnimi parki, kjer se deskarji lahko preizkusijo na različnih skakalnicah in v drugih spretnostih.
Zaradi vse večje priljubljenosti deskanja na snegu pa je posledično temu večja tudi pojavnost poškodb pri tej že kar malce adrenalinski športni aktivnosti. Ker je zanjo specifično to, da je deskar z obema nogama vpet v desko, so tudi poškodbe locirane pretežno na zgornje ekstremitete, kot so zapestja, komolci in rame.
1. Poškodbe zapestja
Vzrok, zakaj so poškodbe zapestja pri deskarjih najpogostejše, lahko iščemo v mehaniki gibanja in padanja pri deskanju na snegu. Pri izgubi ravnotežja se namreč deskar ne more loviti na drugo nogo, kot je to na primer pri smučanju, ampak mu za blaženje padca preostanejo le še roke. Tako se deskar podzavestno ujame na iztegnjeno roko, kar najpogosteje povzroči poškodbe zapestja.
Med poškodbe zapestja, ki se vam lahko pripetijo med deskanjem na snegu, sodijo zlom zapestja, zvin zapestja in izpah zapestja. Kako težka je poškodba zapestja, je odvisno od mnogih dejavnikov, kot so na primer hitrost, sila ob stiku s podlago in položaj roke pri padcu. Ne glede na to, za kako težko poškodbo gre, je priporočljivo takojšnje prenehanje z deskanjem in obisk zdravnika, ki bo natančno diagnosticiral poškodbo.
V izogib poškodbam zapestja je zato vsekakor pametno poskrbeti za ustrezno zaščito, kot so ščitniki za zapestje, ki lahko po nekaterih podatkih zmanjšajo možnost poškodbe kar za 80 %.
2. Poškodbe ramenskega obroča
Drug najpogosteje obremenjen in izpostavljen predel pri deskanju na snegu je ramenski obroč. Ker gre za zelo kompleksen sklep, ki omogoča gibanje v vse smeri, vključno z rotacijo in kroženjem, so lahko tudi poškodbe zelo različne in kompleksne. Lahko pride do zloma nadlahtnice, ključnice ali pa celo do izpaha ramena.
Izpah rame je zelo pogosta poškodba, pri kateri glava nadlahtnice pade ven iz sklepa. Poškodbo najhitreje prepoznamo po hudi bolečini in očitni deformacija sklepa, ki je navzven vidna, prav tako pa s sklepom ne boste mogli izvajati gibaov. Ko pride do izpaha v ramenskem sklepu, je najpomembneje, da ne skušamo spraviti sklepa nazaj v naraven položaj, če za to nismo strokovno usposobljeni, saj s tem lahko naredimo več škode kot koristi.
Poškodbam ramenskega obroča se lahko izognemo s pravilnim načinom padanja, in sicer tako da so roke prekrižane na prsih. Seveda je to bolj enostavno za že izkušene deskarje na snegu, medtem ko so za začetnike vsekakor priporočljivi ramenski ščitniki.
Preverite tudi: Program vadbe po rehabilitaciji izpaha rame
3. Poškodbe komolca
Posledica padanja na iztegnjeno roko je lahko tudi zlom v komolčnem sklepu. Tovrstni zlomi so lahko zelo zakomplicirani, kar je najbolj pomembno, pa je to, da lahko človeka onesposobijo za dalj časa in lahko pustijo trajne posledice v obliki zmanjšane gibljivosti sklepa.
Pri padcu med deskanjem na snegu lahko pride do poškodbe komolca.
Trdi pristanki na iztegnjeno roko tako lahko zdrobijo glavo koželjnice ali pa se na podoben način poškoduje določen del nadlahtnice, ti prosti delci pa povzročajo bolečino in tudi delno blokado gibanja. Zlome v komolčnem sklepu je potrebno resno obravnavati in jih tudi natančno operativno zdraviti. Zlom komolca se sicer lahko zamenja za izpah, zato je potrebno narediti rentgensko sliko, ki potrdi ali ovrže diagnozo.
V primeru poškodbe komolca je vsekakor priporočljiv obisk zdravnika, ki glede na postavljeno diagnozo ustrezno predpiše načine zdravljenja. Za čim hitrejšo rehabilitacijo je najboljše zdravilo počitek in izogibanje prekomernim obremenitvam sklepa.
Ne glede na to, kako izkušeni v deskanju na snegu ste, je za preprečevanje poškodb ključnega pomena to, da sami poskrbite za svojo varnost in ne precenjujete svojih deskarskih sposobnosti.
