Kašelj je naravni odziv, s katerim poskuša telo očistiti držeče snovi iz grla in pljuč. Suh kašelj je včasih imenovan tudi neproduktiven kašelj, saj ne pomaga pri izločanju dejanskih snovi oziroma motečih sluzi. Prav sluzi pri mokrem kašlju so namreč tiste, ki pomagajo prečistiti dihalne poti in s seboj odnesti dražeče snovi. Suh kašelj pa je navadno sprožen ob »žgečkanju« grla in se pojavlja kot posledica dražečega grla.
Tako občasen moker kot suh kašelj nista razlog za zdravstvene skrbi, telo namreč z njima preprečuje resnični razvoj težav. Potrebno pa je kašelj spremljati oziroma mu nameniti pozornost, ko je zelo vztrajen ali se stopnjuje, saj lahko v tem primeru nakazuje na resnejšo zdravstveno težavo.
Domača oskrba
Pri suhem kašlju brez dodatnih zapletov, kot so bolečine v dihalnem predelu ali prsnem košu, vročina in občutki šibkosti, se je smiselno poslužiti domačih »zdravil«, ki bodo stanje olajšala in pospešila okrevanje. Pomembno je, da poskrbite za zadostno hidracijo. Suho grlo bo namreč le še dodatno dražilo in spodbujalo tovrstni kašelj.
Poleg pitja vode, ki ji lahko dodate limono, se priporoča tudi pitje čaja z medom. Čaj z medom in limono ali sirup, ki ga pripravite z medom, limono in dodatkom propolisa, bosta pomagala navlažiti sluznico. Kombinacija vitamina C in propolisa pa je dobra kombinacija za blaženje neprijetnega občutka vnetega grla.
Večkrat na dan si privoščite čaj z limono, medom in ingverjem.
Poskrbite tudi, da zrak notranjih prostorov, kjer se zadržujete, ni preveč suh, posebej čez noč. Za to lahko uporabite vlažilec zraka. Vodno paro pa lahko tudi vdihujete, segreta para bo namreč navlažila dihalne poti in sproščala vneta področja.
Če kašelj sproža alergijska reakcija ali okužba, bo ta omiljen. Za vdihavanje pare napolnite lonec z vrelo vodo, iz katere se dviga para, za večjo učinkovitost glavo prekrijte z brisačo, da para ne bo bežala na vse strani. Bodite pa pozorni, da se ne opečete ob rob posode ali z vodo.
Pri lajšanju suhega kašlja pa pomaga tudi slana voda, njene snovi blažijo vnetje in draženje. Če lahko pri »polnem« nosu slano vodo vdihnete v nosnice, pa za suh in dražeč kašelj slano vodo grgrajte vsakodnevno, trikrat na dan, dokler se stanje ne izboljša. Grgranje bo tudi skrajšalo trajanje potencialne hripavosti ali izgube glasu.
Preventivni ukrepi
Suh in dražeč kašelj je včasih mogoče preprečiti tako, da se izogibate izpostavljanju dražilcem. Neredek vzrok za nastanek kašlja je alergijska reakcija, bodite torej pozorni, če vam določena hrana ali živilo povzroča kašelj, tako se namreč telo skuša zaščititi pred »škodljivimi« snovmi.
Nekateri posamezniki so tudi naravno bolj nagnjeni k pogostejšemu kašlju. Posebno visoka vsebnost histamina v prehrani je pogost sprožilec in dražilec, gre pa za prehrano, kot je suho sadje, prekajeni mesni izdelki, školjke, vložena živila, pa tudi alkohol. Kar se tiče prehrane, je potrebno paziti tudi na preprečevanje refluksa kisline, ki ga lahko spodbudi kisla hrana (npr. paradižnik), visoka vsebnost maščob, kofeina ali začinjenost.
Ne le kar vnesete v telo, pomembno je tudi okolje. Onesnažen zrak z motečimi delci lahko spodbudi in dokazano veča pogostost kašlja. Doma lahko za čist zrak poskrbite s čistilcem za zrak, ki bo odstranil dražeče snovi in alergene, kamor sodijo tudi prašni delci ali cvetni prah. Tovrstne preventive bodo hvaležni tudi astmatiki. Zunaj pa se lahko v zimskih časih največje onesnaženosti zaščitite z zaščitno masko. Izogibajte se tudi kajenju in bližnji izpostavljenosti dimu, ki deluje kot dražilec.
Če suh in dražeč kašelj ne pojenja tudi ob domačem zdravljenju, se stopnjuje ali celo sproži bodisi krvav kašelj bodisi zelenkasto sluz, se obrnite na osebnega zdravnika. Enako storite, če imate težave pri požiranju ali dihanju, ali pa če imate občutek, da je v grlu nekaj zataknjeno.
