Nizek krvni tlak: simptomi, vzroki, zdravljenje

Nizek krvni tlak, znan tudi kot hipotenzija, je stanje, kadar je raven krvnega tlaka pod normalno vrednostjo – nižji od 90/60 mmHg. Če je vaš krvni tlak naravno nizek, vam to najverjetneje ne bo povzročalo težav in stanja ni treba zdraviti. V resnici velja, da nižji, kot je krvni tlak, manjše je tveganje za bolezni srca in možgansko kap.

Nizek krvni tlak včasih povzročajo zdravila, prav tako pa tudi nekatere zdravstvene težave. To lahko povzroči težave, kot so padci, vrtoglavica, omedlevica, zato je stanje treba preučiti in po potrebi zdraviti. Če vas počutje zaradi nizkega krvnega tlaka skrbi, bo vsekakor najbolje, da se o tem posvetujete z zdravnikom.

Simptomi nizkega krvnega tlaka

Nizek krvni tlak običajno nima simptomov, včasih pa lahko pomeni, da v možgane ali organe ne priteka dovolj krvi. To lahko povzroča naslednje simptome:

• vrtoglavica,
• omedlevica,
• slabost,
• zamegljen vid,
• splošen občutek šibkosti,
• zmedenost,
• nenadno zaznavanje srčnega utripa.

Ko se soočate z omenjenimi simptomi, je najbolje, da prenehate z delom, se usedete ali uležete ter popijete nekaj vode. Treba se je posvetovati tudi z osebnim zdravnikom. Simptomi so lahko sila neprijetni, hkrati pa lahko kažejo na druge zdravstvene težave.

Nizek krvni tlak ob vstajanju

Včasih lahko že samo sprememba drže povzroči znižanje krvnega tlaka, če na primer iz sedečega ali ležečega položaja preidete v stoječega. Ko vstanete, lahko začutite zgoraj omenjene simptome, denimo vrtoglavico ali omedlevico. Simptomi hitro minejo, ko se telo prilagodi, kljub temu pa lahko predstavljajo tveganje za padec.

Omenjeno stanje se imenuje postularna hipotenzija ali ortostatska hipotenzija. Povzročajo ga spremembe na arterijah, do katerih pride zaradi staranja, ali če jemljete zdravila za zniževanje krvnega tlaka.

Vzroki za nizek krvni tlak

Pri nekaterih ljudeh je krvni tlak naravno nizek. To pomeni, da za to ni posebnega vzroka. Lahko bi šlo za posledico zdravega načina življenja, dobre telesne pripravljenosti in aktivnosti. Seveda pomembno vlogo pri tem igrajo tudi geni.

Krvni tlak se pri ljudeh spreminja skozi dan. Lahko se zniža, če ste na primer pravkar jedli, če ste dlje časa stali, če ste dehidrirani in če je temperatura visoka.

Obstajajo še mnogi drugi možni vzroki za nizek krvni tlak:

• Zdravila: nizek krvni tlak lahko, ko vstanete, povzročajo zdravila, na primer zdravila za zniževanje krvnega tlaka in antidepresivi.
• Zdravstvene težave: nizek krvni tlak je lahko tudi posledica bolezni ali zdravstvenih težav:
  • Sladkorna bolezen: vpliva na normalno uravnavanje krvnega tlaka, saj lahko vpliva na hormone in živce, ki vodijo do krvnih žil. Če so prizadeti živci, lahko krvni tlak pade, ko vstanete, ker se krvne žile ne morejo dovolj hitro prilagoditi novemu položaju.
  • Nevrološka stanja: so stanja, ki vplivajo na živčni sistem, ki nadzoruje stvari, ki jih vaše telo počne, ne da bi razmišljali, vključno z razširitvijo in zožitvijo krvnih žil. Če so žile širše, ima kri več prostora za pretok, zato se krvni tlak zniža.
  • Težave z nadledvično žlezo: sem sodijo na primer okužbe in tumorji. Nadledvični žlezi sta tik nad ledvicami in proizvajata hormone, ki pomagajo uravnavati krvni tlak. Če so poškodovane, lahko to povzroča upad teh hormonov in znižanje krvnega tlaka.
  • Nevralno posredovana hipotenzija: to se zgodi, ko dolgo stojite in telo možganom pošlje signale, da je krvni tlak visok, čeprav je v resnici prenizek. Možgani nato sporočijo srcu, naj upočasni delovanje, krvni tlak pa se zniža.
  • Težave s srcem: sem sodi na primer srčno popuščanje, ki lahko povzroča nizek krvni tlak, ker srce ne more črpati krvi po telesu tako dobro, kot bi moralo.
  • Slabokrvnost: število rdečih krvničk je manjše od običajnega ali pa je količina hemoglobina manjša od običajne.
• Resne poškodbe in šok: zaradi hudih poškodb, opeklin in šoka se vam lahko zniža krvni tlak, npr. če izgubite veliko krvi, če imate alergijsko reakcijo ali če ste v šoku zaradi bakterijske okužbe.

Diagnosticiranje nizkega krvnega tlaka

Tako kot visok krvni tlak lahko tudi nizek krvni tlak diagnosticiramo z merjenjem krvnega tlaka. Če se počutite omotično ali omedlevate, kadar vstanete, vam bodo morda morali krvni tlak izmeriti v ležečem položaju, nato pa ponovno, ko vstanete.

Ena od možnosti je tudi ta, da vam pri preverjanju krvnega tlaka ponudijo test z nagibno mizo. Ležati boste morali na mizi, ki bo najprej v vodoravnem položaju, nato pa se bo počasi nagnila tako, da boste skoraj v pokončnem položaju. Zdravnik bo spremljal vaš krvni tlak in pulz, prav tako bo zabeležil simptome, ki jih boste občutili. Lahko vam opravi še krvni test, s katerim bo preveril raven določenih hormonov.

Zdravljenje nizkega krvnega tlaka

Če je vaš krvni tlak naravno nizek in vam to ne povzroča težav, ga verjetno ne bo treba zdraviti. Če imate simptome in zdravnik meni, da bi vam zdravljenje koristilo, bo skušal ugotoviti vzrok nizkega krvnega tlaka in določiti najustreznejši način zdravljenja.

Način zdravljenja nizkega krvnega tlaka je odvisen od vzroka nastanka. Zdravljenje lahko vključuje:

• Spremembo zdravil: če zdravnik meni, da je nizek krvni tlak posledica zdravil, ki jih jemljete, bo morda želel poskusiti z alternativnim zdravilom ali drugačnim odmerkom.
• Nadomeščanje hormonov: če je nizek krvni tlak posledica spremembe določenih hormonov, npr. da so bile poškodovane nadledvične žleze, vas lahko napotijo k specialistu – endokrinologu. Ta lahko predpiše nadomestna hormonska zdravila.
• Zdravila za spodbujanje živčevja: če imate nevrološko bolezen, vam lahko predpišejo zdravila za spodbujanje živcev.
• Zdravila za zniževanje krvnega tlaka: ta zdravila zožijo krvne žile ali povečajo prostornino krvi in tako zvišajo krvni tlak. So redko potrebna, saj navadno zadostujejo že zgoraj omenjeni načini zdravljenja ali spremembe, ki jih lahko dosežete sami.

Kaj lahko storite sami?

Za lajšanje simptomov nizkega krvnega tlaka si lahko pomagate tudi sami:

• Nosite podporne elastične nogavice – kompresijske nogavice, ki dodatno pritiskajo na noge, kar pomaga izboljšati cirkulacijo in zviševati krvni tlak.
• S sedečega ali ležečega položaja vstanite počasi. Preden vstanete, lahko poskusite tudi z drugimi enostavnimi gibi, ki bodo spodbudili pretok krvi, npr. upogibanje nog.
• Izogibajte se dolgotrajnemu stoječemu položaju.
• Čez dan popijte dovolj vode, najmanj 2 litra, da ne boste dehidrirali.
• Čez dan jejte malo in pogosto. Tako se izognete nizkemu krvnemu tlaku po jedi.