Pripravljeni so tako, da jih telo zlahka prebavi, omogočajo pa takojšnjo absorpcijo ogljikovih hidratov, ki zagotavljajo takojšen dvig energije. Uporabni so predvsem med napornimi treningi ali tekmovanji, ko so energijske rezerve telesa izčrpane. A čeprav energijski geli obljubljajo večjo zmogljivost, se pogosto pojavljajo vprašanja o njihovem vplivu na zdravje.

So sestavine v gelih primerne za redno uživanje? Ali pretirano uživanje lahko obremeni organizem? Odgovori na ta in podobna vprašanja niso povsem enoznačna, saj je učinkovitost in varnost energijskih gelov odvisna od njihove sestave, kakovosti in pravilne uporabe.

Sestavine energijskih gelov

Večina energijskih gelov temelji na enostavnih ogljikovih hidratih, kot sta glukoza in fruktoza, ki omogočajo hitro absorpcijo v krvni obtok. Zaradi hitrega dviga krvnega sladkorja telo pridobi takojšnjo energijo, kar je bistveno med napornimi aktivnostmi. Poleg tega nekateri geli vsebujejo tudi vitamine in minerale, ki dodatno podpirajo telesne funkcije, in kofein za večjo zbranost.

Energijski geli High5: EnergyGel (32 ml) v različnih okusih — Extremevital.com

Ti dodatki so namenjeni izboljšanju splošne učinkovitosti in zmanjšanju mišične utrujenosti. Vendar pa je treba biti pozoren na vsebnost umetnih dodatkov, kot so barvila, arome in konzervansi. Čeprav so geli zasnovani tako, da pomagajo pri športnih dosežkih, je izbira kakovostnega izdelka ključnega pomena za ohranjanje zdravja.

Nadomeščanje izgubljenih elektrolitov

Poleg energije telo med naporno aktivnostjo izgublja tudi elektrolite, kot so natrij, kalij, magnezij in kalcij. Elektroliti so ključnega pomena za vzdrževanje hidracije, pravilnega delovanja mišic in ravnotežja tekočin v telesu. Energijski geli, ki vsebujejo elektrolite, tako ne dvigujejo samo raven energije, ampak pomagajo nadomestiti izgubljene minerale, kar je pomembno za vzdrževanje zmogljivosti in preprečevanje krčev.

Energijski geli Enervit: Sport Gel (25 ml) — Extremevital.com

Športniki, ki se ukvarjajo z dolgotrajnimi vzdržljivostnimi športi, so podvrženi večjemu tveganju za dehidracijo in izgubo elektrolitov, kar lahko vodi v krče in zmanjšano zmogljivost. Z uživanjem energijskih gelov z vsebnostjo elektrolitov lažje ohranjajo fizično pripravljenost in se izognejo nevšečnostim zaradi pomanjkanja tekočin. Vendar pa so energijski geli zgolj dopolnilo in ne nadomestek za vodo, zato je tudi pri njihovi uporabi nujna zadostna hidracija.

Izbira kakovostne blagovne znamke

Pri izbiri energijskih gelov je pomembno, da se odločimo za kakovostne blagovne znamke, ki zagotavljajo preverjene in varne izdelke. Blagovne znamke, kot so High5, Science In Sport ter Enervit, so med najbolj zaupanja vrednimi na trgu športne prehrane. Njihovi izdelki so skrbno preizkušeni, vsebujejo preverjene sestavine in se držijo visokih standardov proizvodnje. S tem zagotavljajo, da je uporaba energijskih gelov varna in učinkovita.

Energijski geli Science In Sport: Go Isotonic Gel (60 ml) — Extremevital.com

Poleg tega je treba upoštevati navodila za uporabo, ki jih proizvajalci navajajo na embalaži. Pretirano uživanje energijskih gelov lahko obremeni telo in povzroči prebavne težave. Treba se je držati priporočenega dnevnega odmerka in jih uživati le takrat, ko je to res potrebno. Prav tako je pomembno, da energijske gele uporabljamo zgolj kot dodatek k uravnoteženi prehrani in jih ne zamenjujemo za polnovredne obroke.

So energijski geli zdravju prijazni?

Na vprašanje, ali so energijski geli zdravju prijazni, ni enostavnega odgovora. Vse je odvisno od tega, kako in koliko jih uporabljamo. Če izberemo kakovosten izdelek priznanih blagovnih znamk in se držimo priporočil za uporabo, so energijski geli vsekakor koristen dodatek za športnike in rekreativce. Pomagajo namreč nadomestiti izgubljeno energijo in elektrolite, kar je pomembno predvsem pri dolgotrajni in intenzivni aktivnosti.

Prav tako pa velja poudariti, da je pretirana uporaba energijskih gelov lahko škodljiva. Nakup gelov naj bo premišljen in prilagojen individualnim potrebam. Zmerna in pazljiva uporaba je ključ do ohranjanja zdravja ter izboljšanja športnih dosežkov. Iz vsega napisanega torej lahko ugotovimo, da so energijski geli zdravju prijazni, če je nakup opravljen premišljeno in če se z uživanjem ne pretirava.

The post Energijski geli: zdravju prijazni ali ne? appeared first on OSTANI FIT.

Z vključevanjem določenih živil in hranil v našo prehrano znatno izboljšamo zdravje črevesja in s tem tudi splošno počutje. Spodnji nasveti vam bodo pomagali razumeti, katere spremembe v prehrani vam bodo najbolj koristne in kako jih uvesti v svoj vsakdan.

Povečajte vnos vlaknin

Vlaknine so bistvenega pomena za zdravo črevesje. Pomagajo pri uravnavanju prebave in preprečevanju zaprtja, zato v svojo prehrano vključite več polnozrnatih živil, sadja, zelenjave, stročnic in oreščkov, ki so naravno bogati z vlakninami. Različne vrste vlaknin, tako topne kot netopne, delujejo sinergijsko in prispevajo k optimalnemu delovanju črevesja.

Netopne vlaknine povečajo količino blata in pospešujejo prehod skozi prebavni trakt, medtem ko topne vlaknine tvorijo želatinasto snov, ki upočasnjuje prebavo in absorpcijo hranil. Obe vrsti vlaknin prispevata k uravnoteženi prebavi in zdravemu črevesju, z rednim uživanjem vlaknin pa lahko preprečite številne prebavne težave in izboljšate splošno zdravje črevesja.

Uživajte probiotična živila

Probiotična živila so bogata z dobrimi bakterijami, ki pomagajo vzdrževati zdravo črevesno mikrofloro. Jogurt, kefir, kislo zelje in drugi fermentirani izdelki so odlični viri probiotikov. Ti mikroorganizmi podpirajo prebavo, zmanjšujejo vnetja in krepijo imunski sistem.

Ob težavah z napihnjenostjo ali zaprtostjo si pomagajte s probiotiki.

Redno uživanje probiotičnih živil pomaga vzpostaviti in vzdrževati ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju. To je pomembno za preprečevanje prebavnih motenj in izboljšanje absorpcije hranil. Poleg tega probiotiki pomagajo pri zmanjševanju simptomov sindroma razdražljivega črevesja in pri drugih prebavnih težavah.

Izberite zdrave maščobe

Zdrave maščobe, kot so omega-3 maščobne kisline, so pomembne za zdravje črevesja. Te maščobe najdemo v ribah, lanenih in chia semenih, oreščkih in oljčnem olju. Omega-3 maščobne kisline imajo protivnetne lastnosti, ki pomagajo zmanjšati morebitna vnetja v prebavnem traktu.

Uživanje teh maščob prav tako podpira absorpcijo vitaminov, topnih v maščobah, ki so bistveni za izboljšanje prebave. Z vključitvijo zdravih maščob v svojo prehrano lahko izboljšate delovanje črevesja in preprečite številne prebavne težave. Pomembno pa je, da se izogibate trans maščobam in nasičenim maščobam, ki negativno vplivajo na zdravje črevesja.

Pijte dovolj vode

Zadostna hidracija je ključna za pravilno delovanje prebavnega sistema. Voda pomaga pri razgradnji hrane in absorpciji hranil ter olajša prehod blata skozi črevesje. Spijte vsaj osem kozarcev vode na dan, da ohranite prebavni sistem v optimalnem stanju.

Za učinkovito delovanje prebave je pomembna zadostna hidracija.

Voda je še posebej pomembna pri uživanju vlaknin, saj te za učinkovito delovanje potrebujejo tekočino. Nezadostna hidracija potencialno vodi tudi do zaprtja in drugih prebavnih težav, zato poskrbite, da boste čez dan redno pili in ohranjali ustrezno hidracijo.

Omejite uživanje predelanih živil

Predelana živila pogosto vsebujejo veliko sladkorja, nezdravih maščob in aditivov, ki negativno vplivajo na zdravje črevesja. Ta živila lahko povzročajo vnetja in motijo ravnovesje črevesne mikroflore. Namesto tega izberite raje sveža in polnovredna živila ter tako zagotovite podporo zdravju prebavnega sistema.

Zmanjšanje vnosa predelanih živil in sladkorja pomaga zmanjšati tveganje za razvoj prebavnih težav in kroničnih bolezni. Osredotočite se na uživanje naravnih živil, bogatih s hranili, in se izogibajte hrani, ki vsebuje umetne dodatke in konzervanse, ter tako pristavite svoj kamenček v mozaik zdravja črevesja in splošnega dobrega počutja.

The post Prehrana za boljšo prebavo: kako okrepiti črevesno zdravje? appeared first on OSTANI FIT.

Nasprotno pa obstajajo tudi olja, ki lahko škodujejo zdravju, bodisi zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščobnih kislin, transmaščob ali zaradi procesa rafiniranja, pri katerem se odstrani večina hranilnih snovi.

Zdravju prijazna olja

Pomembno je izbrati prava olja in jih vključiti v uravnoteženo prehrano, da ohranimo zdravje srca, ožilja, možganov in celotnega telesa. V nadaljevanju spoznajte, katera olja so zdravju prijazna in je zato dobro, da jih umestimo v svojo prehrano.

Oljčno olje

Kakovostno oljčno olje je eno najbolj cenjenih olj za prehrano. Poleg okusa in arome ima tudi številne zdravstvene koristi. Bogato je z zdravimi maščobnimi kislinami, zlasti oleinsko kislino, ter antioksidanti, kot sta vitamin E in polifenoli, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom.

Redna uporaba kakovostnega oljčnega olja je povezana z zniževanjem holesterola in krvnega tlaka ter zmanjšanjem tveganja za srčno-žilne bolezni. Poleg tega lahko oljčno olje pomaga pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, izboljšuje prebavo ter ima protivnetne in protirakave lastnosti. Zaradi svoje vsestranskosti ga lahko uporabljamo tako za pripravo jedi kot za preliv solat, mariniranje ali celo za nego kože in las.

Avokadovo olje

Avokadovo olje je še eno izmed zdravih olj, ki prinaša mnoge koristi za zdravje. Bogato je z mononenasičenimi maščobnimi kislinami, predvsem z oleinsko kislino, ki pomaga uravnavati raven holesterola v krvi. Poleg tega vsebuje tudi antioksidante, kot so vitamin E in karotenoidi, ki ščitijo celice pred poškodbami prostih radikalov ter pospešujejo obnovo kože.

Avokadovo olje ima zato pozitiven vpliv na zdravje srca in ožilja ter prispeva k zdravju kože in las. Zaradi svoje visoke točke dimljenja je primerno tudi za kuhanje pri višjih temperaturah, poleg tega pa lahko služi kot sestavina v solatnih prelivih ali kot dodatek k smutijem.

Laneno olje

Laneno olje je pridobljeno iz semen lanu in je znano po visoki vsebnosti omega-3 maščobnih kislin, predvsem alfa-linolenske kisline (ALA). Omega-3 maščobne kisline so esencialne maščobe, kar pomeni, da jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo vnesti s hrano. Laneno olje je zato odličen vir teh koristnih maščob, ki igrajo ključno vlogo pri zdravju srca in ožilja ter vnetnih procesih v telesu.

Zaradi svojega rahlo oreškastega okusa je lahko odlična sestavina v solatnih prelivih in smutijih, lahko pa ga dodamo k že pripravljenim jedem kot vir zdravih maščob. Pomembno je omeniti, da je laneno olje občutljivo na svetlobo, zrak in toploto, zato ga je najbolje hraniti v hladilniku in ga porabiti v razumnem roku po odprtju.

Sončnično olje

Sončnično olje je eno najbolj razširjenih rastlinskih olj, ki se pridobiva iz semen sončnice. To olje je znano po visoki vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin, predvsem omega-6 maščobnih kislin, ter vitaminu E.

Omega-6 maščobne kisline so pomembne za zdravje srca in ožilja, pa tudi za pravilno delovanje imunskega sistema. Poleg tega je sončnično olje cenovno ugodna možnost za kuhanje, cvrtje in pečenje ter se pogosto uporablja tudi v industriji za pripravo živil.

Sezamovo olje

Sezamovo olje je pridobljeno iz semen sezama in je znano po svojem bogatem okusu ter široki uporabnosti v kulinariki. To olje ima značilen okus in aromo ter je priljubljeno v azijski kuhinji, še posebej v japonski, korejski in kitajski.

Sezamovo olje je bogat vir antioksidantov in esencialnih maščobnih kislin, kot sta omega-6 in omega-9, ter vsebuje tudi vitamin E, ki je pomemben za zdravje kože. Uporablja se lahko za cvrtje, kuhanje, pripravo solatnih prelivov ali kot dodatek jedem za obogatitev okusa.

Orehovo olje

Orehovo olje je bogat vir zdravih maščob, kot so omega-3 in omega-6 maščobne kisline, ter antioksidantov, kot je vitamin E. Zaradi svojih hranilnih lastnosti lahko orehovo olje prispeva k zdravju srca in ožilja ter pomaga zmanjšati vnetja v telesu.

Uporablja se za pripravo solat, dodaja se pečenim jedem, testeninam, sladicam in drugim jedem. Pri nakupu je priporočljivo izbrati hladno stiskano nerafinirano orehovo olje, saj tako ohrani večino svojih hranilnih snovi in okusa.

Konopljino olje

Konopljino olje se pridobiva iz semen konoplje in je bogat vir esencialnih maščobnih kislin, vsebuje jih od 75 do 80 %. Ne primanjkuje mu niti omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Poleg tega vsebuje tudi druge koristne spojine, kot so antioksidanti in fitosteroli.

Konopljino olje ima blagodejen vpliv na zdravje srca in ožilja ter pomaga uravnavati raven holesterola. Poleg tega lahko prispeva k zmanjšanju vnetij v telesu in izboljša stanje kože, uporablja pa se za prelivanje solat, dodajanje v smutije ali kot prehransko dopolnilo.

Olja, ki se jim je bolje izogniti

Visoko rafinirana rastlinska olja imajo slab vpliv na naše zdravje, predvsem zaradi vsebnosti nasičenih maščob, zato prekomerna vključitev teh olj v prehrano ni priporočljiva.

• Kokosovo olje. Že dolgo je predmet razprav zaradi svoje visoke vsebnosti nasičenih maščob, čeprav mu želijo nekateri pripisati tudi zdravilne učinke. Določene študije so povezale uživanje prekomernih količin nasičenih maščob s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, vsekakor pa je tu govora o visoko rafiniranem, predelanem olju.
• Palmovo olje. Mnogi zamenjujejo palmovo in kokosovo olje, kar pa seveda ni enako. Olje se pridobiva iz plodov oljne palme, navadno je rafinirano in polno škodljivih nasičenih maščob.

Načeloma se je obema vrstama olj najbolje izogniti, je pa palmovo na črnem seznamu tudi kot »neprijazno okolju«, saj zaradi njegove izdelave močno krčijo tropske gozdove.

The post Katera olja so zdravju prijazna (in katera ne)? appeared first on OSTANI FIT.

V tem pogledu je potrebno izpostaviti banano, priljubljen sadež, ki zadovoljuje naše brbončice in prinaša številne koristi za dobro počutje. Banane s svojo preprosto in praktično naravo predstavljajo zanesljiv vir energije, obenem pa so tudi skladišče ključnih hranil. Ko se ozremo na to rumeno darilo narave, se sprašujemo, ali so banane resnično tako koristne za zdravje, kot lahko preberemo v različnih člankih.

1. Paket energije

Banane s svojo visoko vsebnostjo naravnega sladkorja predstavljajo hitro in učinkovito gorivo za naše telo. Glukoza, fruktoza in saharoza v sadežu delujejo kot hitro dostopne energijske rezerve, ki zagotavljajo vzdržljivost in preprečujejo občutek utrujenosti. To jih postavlja med idealne prigrizke pred vadbo ali kot poživljajoč posladek med dnevnimi izzivi.

Banana omogoča hiter dotok energije in preprečuje občutek utrujenosti.

Banane so tudi bogat vir vitamina B6, ki sodeluje pri pretvorbi hrane v energijo. Ta vitamin ima ključno vlogo pri sintezi nevrotransmiterjev, kar dodatno pripomore k ohranjanju mentalne budnosti in energetske ravni skozi dan.

2. Za zdravo srce

Kalij, ključni mineral v bananah, igra neprecenljivo vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka. Uživanje banan tako pomaga zmanjšati tveganje za visok krvni tlak in s tem tudi za bolezni srca. Poleg tega kalij podpira optimalno delovanje srčne mišice, kar prispeva k ohranjanju srčnega ritma in celotnega srčnega zdravja.

Visoka vsebnost vlaknin v bananah pomaga uravnavati raven holesterola, kar zmanjšuje tveganje za aterosklerozo in srčne bolezni. S tem preprostim sadežem lahko torej ohranjamo srce v optimalnem stanju ter preprečujemo neželene kardiovaskularne težave.

3. Za boljšo prebavo

Banane so odličen vir prehranskih vlaknin, ki igrajo ključno vlogo tudi pri zdravi prebavi. Vlaknine pospešujejo prehod hrane skozi prebavni trakt, preprečujejo zaprtje in spodbujajo redno črevesno gibanje. Poleg tega pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro, kar je ključno za optimalno delovanje prebavnega sistema. Za tiste, ki se soočajo s prebavnimi težavami, so banane odlična naravna rešitev.

Prav tako ima pektin, vrsta topnih vlaknin v bananah, sposobnost blaženja vnetij v prebavnem traktu. To je še posebej koristno pri ljudeh, ki trpijo za sindromom razdražljivega črevesa ali drugimi vnetnimi stanji prebavnega sistema. S tem postanejo banane okusen prigrizek, ki je prijazen do naše prebave.

4. Delujejo protivnetno

Banane vsebujejo antioksidante, ki imajo protivnetne lastnosti. Te spojine pomagajo zmanjšati vnetja v telesu, kar je ključno za preprečevanje kroničnih vnetnih stanj. Z rednim uživanjem banan podpremo svoj imunski sistem in zmanjšamo tveganje za različne vnetne bolezni.

Zaradi svojih protivnetnih lastnosti so banane še posebej koristne za ljudi, ki trpijo za artritisom ali drugimi vnetnimi boleznimi sklepov. Poleg tega lahko pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj drugih vnetnih stanj, diabetes in nekatere vrste raka.

5. V pomoč pri ohranjanju telesne teže

Banane so naravno nizkokalorične in vsebujejo visoko vsebnost vlaknin, kar jih naredi odlično izbiro za tiste, ki želijo vzdrževati telesno težo. Vlaknine prispevajo k občutku sitosti, kar pomeni, da boste po zaužitju banane manj posegali po nezdravih prigrizkih. Poleg tega nizka vsebnost maščob in bogastvo hranil v bananah omogočata, da se počutite siti, obenem pa poskrbite za zdravje.

Zaradi visoke vsebnosti vlaknin so banane odlične za ohranjanje telesne teže.

Prisotnost vitamina B6 v bananah je še ena prednost pri nadzoru telesne mase. Ta vitamin igra ključno vlogo pri presnovi aminokislin in maščob, kar pomaga pri vzdrževanju zdrave ravni energije v telesu. S tem postanejo banane odlična izbira za okusen prigrizek, pa tudi podpora pri ohranjanju zdrave telesne teže.

6. Preženejo stres

Banane vsebujejo triptofan, aminokislino, ki je ključna pri tvorbi serotonina, znanega tudi pod imenom “hormon sreče”. Serotonin igra pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja in zmanjševanju stresa.

Uživanje banan lahko tako prispeva k občutku sproščenosti in zadovoljstva, kar je še posebej pomembno v dneh, ko se soočamo z življenjskimi izzivi. Med službo si tako privoščite slastno banano, ki je naravni zaveznik v boju proti vsakodnevnim stresnim situacijam.

The post Kako zdrava je banana: 6 učinkov na zdravje appeared first on OSTANI FIT.

Cimet se pridobi iz tanke notranje plasti lubja cimetovega drevesa – cimetovca. Gre za eno od najstarejših začimb. Nekoč je bilo za nakup cimeta potrebno odšteti veliko denarja, vrednejši naj bi bil celo od zlata. Še danes je zelo priljubljena začimba, ki se je ne uporablja le za peko, pač pa tudi pri pripravi drugih jedi.

Cimet je ena izmed najbolj priljubljenih zdravilnih začimb. Žlica mletega cimeta namreč vsebuje 1,4 g vlaknin, kalij, vitamine A, B in K ter antioksidante. Svetujemo vam, da nadaljujete z branjem članka in se seznanite z mnogimi pozitivnimi vplivi cimeta na zdravje.

Zdravilni učinki cimeta

Že od nekdaj se ljudje zavedajo, da je cimet okusna in zdravilna začimba. V sodobnem času pa so to potrdile tudi raziskave. Spoznajte 10 pozitivnih vplivov cimeta na zdravje.

1. Deluje antibakterijsko, protivirusno in protiglivično

Ključna sestavina cimeta je cinamaldehid. Gre za neke vrste eterično olje, prisotno v lubju drevesa, katerega glavna lastnost je, da telo podpira pri boju proti raznim okužbam. Ima namreč antibakterijske, protivirusne in protiglivične lastnosti.

Cimet na organizem deluje antibakterijsko, protivirusno in protiglivično.

Zavira razvoj salmonele, prav tako pa pomaga, kadar se soočate z okužbami dihal. Če se slabo počutite, v svoj napitek vmešajte žličko cimeta.

2. Ima velik delež antioksidantov

Cimet je začimba, bogata z antioksidanti, kot so holin, beta karoten, alfa karoten … Antioksidanti pa so nujni za ohranjanje zdravja celic in skrbijo, da ostanete zdravi in v dobri formi. Prav tako zavirajo razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

3. Zmanjšuje vnetje

Cinamaldehid, sestavina, ki jo najdete v cimetu, pomaga pri obnavljanju poškodovanih tkiv telesa ter podpira telo pri boju z okužbami. Obenem pospešuje prekrvavitev ter skrbi za nemoteno delovanje telesa. Pozitivno učinkuje pri ljudeh, ki se soočajo z akutnimi in kroničnimi bolečinami, kot je artritis.

4. Nadzoruje sladkorno bolezen tipa 2

Cimet podpira delovanje inzulina v telesu, ki skrbi za ustrezno raven krvnega sladkorja ter uravnava metabolizen. Pomemben je tudi, ker upočasnjuje razgradnjo ogljikovih hidratov v prebavnem traktu, posledično pa se količina glukoze, ki vstopa v krvni obtok, zmanjša.

5. Znižuje raven holesterola

V cimetu se nahaja še cinamat. Ta spojina zmanjšuje aktivnost encima, ki povzroča nastanek holesterola. Število maščobnih kislin v krvi se tako zmanjša, posledično se zniža tudi holesterol. Telo je bolj zdravo, srce pa lahko nemoteno nadaljuje s svojim delovanjem.

6. Znižuje krvni tlak

Redno uživanje cimeta naj bi vplivalo na znižanje krvnega tlaka. Če imate torej težave s previsokim krvnim tlakom, pri kuhi uporabljajte več cimeta.

7. Ščiti pred tveganjem za razvoj rakavih bolezni

Cimet ščiti telo pred morebitnim nastankom rakotvornih bolezni, saj zavira rast rakavih celic. Še posebej učinkovit je za ohranjanje zdravja debelega črevesa.

8. Skrbi za zdravje kože

Cimet ima pozitivne učinke na kožo, saj skrbi za njeno zdravje ter zmanjšuje količino bakterij, ki so vzrok za nastanek aken. Predlagamo, da ko boste naslednjič sami pripravljali masko za obraz, uporabite tudi cimet.

Iz mešanice cimeta in medu si pripravite masko za nego obraza.

Masko za obraz lahko pripravite po naslednjem receptu – žličko cimeta zmešajte s tremi žlicami medu ter nastalo zmes za 10 minut nanesite na obraz. Koža bo postala sijoča in gladka.

9. Mehča kožo

Cimet je najboljša naravna sestavina, ki skrbi za zdravje in lep videz kože. Zaradi procesa staranja telo izgublja kolagen in elastin, koža pa postaja suha in pusta. Če boste v svoje prehranjevalne navade vnesli cimet, bo vaša koža lepa in napeta, obraz pa bo žarel.

10. Omili simptome Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni

Cimet ščiti telo pred razvojem hujših oblik Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, saj skrbi za nemoteno delovanje motoričnih funkcij.

Drugi pozitivni učinki cimeta na zdravje

Poleg naštetega ima cimet še druge pozitivne lastnosti, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja:

• lajša prebavne težave,
• pomaga pri obvladovanju simptomov, ki so posledica policističnih jajčnikov (PCOS),
• izboljšuje zdravje oči,
• pomaga zmanjšati in nadzorovati simptome HIV,
• pomaga pri izgubi teže.

Verjamemo, da ste na podlagi zapisanega izvedeli marsikaj novega. Cimet ni zgolj dišeča začimba, je veliko več – z rednim uživanjem lahko izboljšate svoje zdravje, poskrbite za zdrav videz ter si zagotovite boljše počutje.

The post Cimet in njegovih 10 zdravilnih učinkov appeared first on OSTANI FIT.

V nadaljevanju vam predstavljamo, v čem se omenjeni vrsti mesa med seboj najbolj razlikujeta in katero meso je pametneje uživati – rdeče ali belo.

Kaj je rdeče meso?

Strokovnjaki rdeče meso opredeljujejo kot vse živalske beljakovine, ki so pridobljene iz sesalcev. Med najbolj priljubljene vrste sodijo govedina, svinjina, ovčetina in divjačina. Ti viri beljakovin so v surovem stanju običajno rdeče barve zaradi visoke vsebnosti krvne beljakovine mioglobina, v kuhanem stanju pa dobijo temnejšo rdečo ali temno rjavo barvo.

Govedina vsebuje beljakovine, maščobne kisline, vitamine in minerale.

Zmerno uživanje rdečega mesa prispeva k uravnoteženi in zdravi prehrani. Čeprav vsebuje precej nasičenih maščob, nepredelano rdeče meso vsebuje veliko esencialnih beljakovin, maščobnih kislin, vitaminov ter mineralov, kot so vitamin D, vitamin B12, vitamin B6 in cink.

Kljub temu strokovnjaki za zdravje prekomerno uživanje rdečega mesa, zlasti predelanega, povezujejo z vrsto dejavnikov tveganja za zdravje, vključno s povišanim krvnim tlakom ter povišanim tveganjem za koronarno srčno bolezen, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka. Pri predelavi izdelkov iz rdečega mesa se pogosto dodajajo soli, arome in konzervansi, na primer nitrati, ki lahko v interakciji z drugimi spojinami postanejo rakotvorni.

Kaj je belo meso?

Belo meso vključuje vse vrste živalskih beljakovin, ki so bele, ko niso kuhane, in takšne ostanejo tudi po kuhanju. Primeri belega mesa so na primer različne vrste perutnine, vključno s piščancem, puranom in raco. Sem uvrščamo tudi ribe z belim mesom. Belo meso vsebuje manj mioglobina, zato je bolj pusto in vsebuje veliko manj nasičenih maščob.

Pusto belo meso vsebuje precej manj maščob od rdečega mesa.

Belo meso se deli na svetlo in temno, kar je odvisno od prisotnosti dveh osnovnih vrst mišičnih vlaken: bela in rdeča vlakna. Svetlo meso, na primer piščanec brez kože in puranja prsa, vsebuje večinoma bela vlakna, temno meso pa večinoma rdeča vlakna, čeprav je v obeh podvrstah prisotna koncentracija obeh vlaken.

Večja prisotnost beljakovin, ki pretvarjajo maščobe v energijo, daje temnemu mesu značilno temnejšo barvo. Ta podvrsta je v primerjavi z belim mesom bolj aromatična, saj vsebuje več maščob in beljakovin.

Primerjava: rdeče meso VS belo meso

V nadaljevanju boste spoznali, kolikšna je vsebnost maščob, beljakovin in hranil v rdečem in belem mesu. Morda vas bodo nekateri podatki presenetili.

Vsebnost maščob v rdečem in belem mesu

Ljudje, ki bolj pazijo na svojo težo, pogosto izberejo belo meso namesto rdečega – zaradi manjše vsebnosti maščob. Piščanec denimo vsebuje samo 11 % maščobe, svinjina pa 45 %. Poleg tega je vsebnost nasičenih maščob v rdečem mesu približno 2,64-krat večja kot v belem mesu.

Vsebnost beljakovin v rdečem in belem mesu

100 gramov piščančjih prsi vsebuje približno 29,80 gramov beljakovin, medtem ko enaka količina jagnjetine in svinjine vsebuje 22,51 gramov oziroma 27,55 gramov beljakovin. Uživanje belega mesa je v tem primeru koristnejše, saj lahko naše telo absorbira samo 74 % beljakovin iz rdečega mesa in 80 % beljakovin iz belega mesa.

Vsebnost hranil v rdečem in belem mesu

Rdeče meso je bogato z niacinom, vitaminom B12, riboflavinom, tiaminom, železom in minerali, kot sta cink in fosfor. Medtem ko vitamin B12 pripomore k pravilnemu delovanju živčevja in skrbi za pravilno delovanje rdečih krvničk, je cink odgovoren za krepitev imunskega sistema.

Belo meso vsebuje manj hranilnih snovi v primerjavi z rdečim. Kljub temu pa na primer ribe vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, ki pomagajo izboljševati lipidni profil, ter preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja.

Rdeče ali belo meso – kaj je bolj zdravo?

Tako rdeče kot belo meso je hranljivo in polno beljakovin, vitaminov, mineralov in drugih koristnih hranil. Raziskave kažejo, da je rdeče meso po vsebnosti hranil v primerjavi z belim boljša izbira. Ključna prednost je večja vsebnost vitamina B12. Kljub temu razlika med rdečim in belim mesom ni tako velika, kot domnevajo nekateri. Tudi perutnina vsebuje veliko hranilnih snovi, poleg tega je običajno tudi boljši vir beljakovin na kalorijo.

Na splošno lahko rečemo, da ima tako rdeče kot belo meso svoje prehranske prednosti, ki pomembno vplivajo na uravnoteženost prehrane in zdravje. A ne rdeče in ne belo meso nima največ hranilnih snovi. Ta čast namreč pripada mesu organov, na primer jetrom in možganom.

The post Rdeče in belo meso: katero je bolj zdravo? appeared first on OSTANI FIT.

Ključnega pomena je, da smo pozorni na vnos hrane, da poslušamo signale telesa ter gojimo zdrav in trajnosten pristop k prehranjevanju. Brezglavo prenajedanje je torej lahko izjemno nevarno za naše zdravje. Toda z le malo odločnosti in pravimi informacijami lahko to navado hitro ustavimo.

1. Izogibajmo se stresnemu prehranjevanju

Pogost sprožilec prenajedanja je stres. Ko smo v stresu ali se počutimo preobremenjeno, se zlahka zatečemo k hrani kot viru tolažbe. Raziskave kažejo, da akutni stres pri ženskah poveča uživanje sladke hrane z visoko vsebnostjo maščob, kar vodi v povečanje telesne teže.

Da bi se znebili te navade, je pomembno, da poiščemo alternativne načine za obvladovanje stresa. Ukvarjajmo se z dejavnostmi, ki zmanjšujejo stres – s telovadbo, meditacijo, vajami za globoko dihanje in s hobiji. Vse to lahko pomaga odvrniti pozornost od čustvenega prenajedanja.

2. V obroke vključujmo živila, ki dajejo občutek sitosti

Učinkovita strategija za preprečevanje prenajedanja in spodbujanje hujšanja je lahko vključevanje živil, ki zagotavljajo občutek sitosti dlje časa. Živila, ki so bogata z vlakninami, kot so sadje, zelenjava ter polnozrnata žita, nasitijo in spodbujajo občutek sitosti.

Uživajte živila, bogata z vlakninami, ki dajejo občutek sitosti.

Poleg omenjenega lahko z vključevanjem živil, ki so bogata z beljakovinami, kot so perutnina, pusto meso, ribe, stročnice in mlečni izdelki, zmanjšate občutek lakote in verjetnost prenajedanja. Tudi raziskave kažejo, da obroki z visoko vsebnostjo beljakovin lahko povzročajo večji občutek sitnosti.

3. Izogibajmo se hrani med gledanjem televizije

Uživanje hrane med gledanjem televizije in drugimi dejavnostmi, ki odvračajo pozornost, lahko vodi v brezglavo prenajedanje. Ko nismo osredotočeni, lahko zaužijemo več hrane, kot jo dejansko potrebujemo. Vadba čuječnosti med obroki lahko zmanjša vnos hrane in poveča uživanje v prehranjevanju.

Da bi se temu izognili, je treba obroke in prigrizke uživati v za to namenjenem prostoru – v jedilnici, in to brez kakršnih koli motečih dejavnikov. Osredotočiti se moramo na čutno izkušnjo, uživati v vsakem grižljaju in biti pozorni na signale telesa o lakoti in sitosti. Če smo med obrokom pozorni in prisotni, je manjša verjetnost, da se bomo prenajedali.

4. Pojdimo spat ob primerni uri

Pomanjkanje spanja vpliva na uravnavanje hormonov apetita, zaradi česar se povečata lakota in apetit. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja povezano s povišano ravnjo hormona lakote grelina in z znižano ravnjo hormona sitosti leptina.

Hormonsko neravnovesje lahko povzroča povečano željo po visokokalorični in z ogljikovimi hidrati bogati hrani. Ko bomo naslednjič želeli ostati pokonci dlje časa in gledati televizijo, se temu raje izognimo, saj obstaja velika verjetnost, da se bomo v tem času ponovno s čim prenajedli.

5. Ostanimo hidrirani

Pitje zadostne količine vode čez dan je ključnega pomena za splošno dobro počutje ter lahko pomaga pri preprečevanju prenajedanja. Včasih naše telo žejo zamenja z lakoto, zaradi česar posegamo po nepotrebnih prigrizkih.

Pred obrokom popijte kozarec vode, da zmanjšate občutek lakote.

Ostanimo hidrirani, tako da imamo vedno pri sebi steklenico z vodo in jo redno pijmo. Pitje vode pred obrokom lahko pomaga ustvariti občutek sitosti in tako zmanjša verjetnost prenajedanja.

6. Spremljajmo svoj napredek

Spremljanje napredka je lahko zelo močno orodje v boju priti prenajedanju. Pametno je, da vodimo prehranski dnevnik ali uporabljamo mobilno aplikacijo za beleženje obrokov, prigrizkov, prav tako čustev, ki so povezana s prenajedanjem.

Omenjena praksa lahko povečuje samozavedanje in pomaga prepoznavati vzorce in sprožilce, ki vodijo v prenajedanje. Sledenje napredku omogoča, da proslavimo svoje uspehe in po potrebi izvedemo prilagoditve.

Za premagovanje prenajedanja je torej potreben večplasten pristop, ki obravnava tako telesne kot čustvene vidike. Z upoštevanjem nasvetov lahko razvijemo bolj zdrav odnos do hrane. Tako ponovno pridobimo nadzor nad svojimi prehranjevalnimi navadami.

The post Recite STOP prenajedanju: 6 učinkovitih nasvetov appeared first on OSTANI FIT.

Če vas muči zaprtje, ste po obroku hitro lačni, imate povišan holesterol in ste pogosto utrujeni ter izčrpani, je to lahko znak, da dnevno zaužijete premalo vlaknin. V nadaljevanju vam po posameznih sklopih predstavljamo 30 živil z visoko vsebnostjo vlaknin. Na sezamu boste zagotovo našli vsaj nekaj takšnih, ki vam po okusu odgovarjajo in vam bodo pomagala pri vnosu zadostne količine vlaknin v telo.

Zelenjava

1. Brokoli

Približno 15 skodelic brokolija na dan bi morali pojesti, da bi dosegli priporočeni dnevni vnos. Ena skodelica vsebuje 1,8 grama vlaknin, obenem pa je v njej prisotnega tudi veliko sulforafana (protitumorna in protimikrobna učinkovina).

2. Brstični ohrovt

Brstični ohrovt lahko pripravite na različne načine – lahko ga skuhate, spečete, ocvrete ali surovega narežete v solato. Za doseganje dnevnega vnosa vlaknin bi morali zaužiti približno osem skodelic. Ena skodelica vsebuje okoli 3 grame vlaknin.

3. Šparglji

Če bi s šparglji želeli pokriti dnevno potrebo po vlakninah, bi jih moralo na vašem krožniku končati 67. Toliko surovih špargljev je namreč potrebnih za dosego 28 gramov vlaknin. Najverjetneje se jih tako veliko ne bo nikdar znašlo na vašem krožniku, vseeno pa jih lahko uživate kot okusno zelenjavno prilogo ali dodatek k sendviču.

4. Artičoke

Bi lahko vsak dan zaužili 4 srednje velike artičoke, da bi s tem dosegli dnevno potrebo po vlakninah? Najverjetneje ne. Sicer pa si jih zagotovo tu in tam privoščite na pici in še v kakšni drugi obliki.

5. Želodova buča

13 skodelic želodove buče bi morali zaužiti, da bi pokrili dnevno potrebo po vlakninah. Bi šlo? Zagotovo ne vse naenkrat. Ko jih boste želeli dodati na svoj jedilnik, jih lahko npr. napolnite z divjim rižem, kvinojo ali mlado govedino.

6. Zeleni grah

Ena skodelica zelenega graha vsebuje 8 gramov vlaknin. Za dnevni priporočeni vnos vlaknin bi torej potrebovali približno 3 skodelice graha. Živilo je poleg vlaknin bogato še z železom, manganom ter vitaminom A in C.

7. Listi repe

Zeleni del repe (listi) predstavljajo odličen vir beta karotena in vitamina K. Listi repe se lahko uporabljajo tako kot špinača ali druga vrsta listnate zelenjave. Zmešate jih v smuti ali sok. Potrebovali bi približno 16 skodelic listov repe, če bi želeli doseči primeren nivo užitja vlaknin v enem dnevu.

8. Korenje

Če korenje uživate surovo, lahko izkoristite vse prednosti dveh gramov vlaknin, ki se nahajajo v njem. Rahlo kuhano korenje pa sprošča več beta karotena. Če želite pokriti dnevne potrebe po vlakninah, bi torej morali zaužiti približno 14 velikih surovih korenčkov.

9. Cvetača

Narezana cvetača predstavlja priljubljeno alternativo škrobni zelenjavi z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Iz nje lahko naredite testo za pico ali čips. To je tudi izvrsten način, da v prehrano vključite čim več vlaknin. Na dan bi sicer morali zaužiti dve veliki glavi cvetače, če bi želeli doseči priporočeni nivo vlaknin.

Sadje

10. Avokado

Avokado je med drugim izjemno priljubljen tudi zaradi bogatega kremastega okusa in zdravih maščob. Srednje velik avokado vsebuje približno 9 gramov vlaknin, torej bi na dan morali zaužiti 3 kose, da bi zadostili potrebam po vlakninah.

11. Jabolko

Jabolka so še posebej bogata z vrsto topnih vlaken, ki se imenujejo pektini. Če želite pridobiti dnevno potrebo po vlakninah, bi morali zaužiti približno 11 jabolk.

12. Jagode

Vemo, da so jagode odličen vir vitamina C. Le malokdo pa ve, da bi morali pojesti 78 velikih jagod, če bi želeli doseči 28 gramov vlaknin oziroma dnevno priporočeno količino.

13. Banana

Banane so poznane kot eno od najbolj vsestranskih sadežev. Ena banana vsebuje približno 2 grama vlaknin. To pomeni, da bi morali za zadovoljitev potreb po vlakninah pojesti kar 14 banan na dan.

14. Maline

Približno 3,5 skodelice malin na dan vam omogoči dnevno potrebno po količini vlaknin. Že same po sebi so izjemno okusne, še toliko bolj pa postanejo, če jih uporabite v kakšni sladici ali pa jih dodate v svoj najljubši smuti.

Oreščki in semena

15. Mandlji

Skodelica mandljev vsebuje približno 18 gramov vlaknin. Lahko jih uživate kot predjed ali pa jih kot dodatek uporabite na glavnih jedeh.

16. Oreh

Orehi niso samo bogat vir vlaknin, temveč vsebujejo tudi veliko cinka, beta karotena in še druga pomembna hranila. Pečene orehe lahko dodate k solati, vključujete jih lahko tudi v najrazličnejša peciva.

17. Arašidi

Za mnoge so arašidi hiter prigrizek, kar je pravzaprav čisto v redu, saj med drugim vključujejo bogat vir vlaknin. A če želite zadostiti dnevni potrebni vlaknin, bi morali zaužiti več kot dve skodelici arašidov.

18. Orehi

Orehi se pogosto omenjajo, ko se omenjajo omega 3 maščobne kisline. So namreč bogat vir tovrstnih hranil. Po drugi strani pa premalokrat omenjamo, da so orehi tudi odličen vir vlaknin. Uživate jih lahko povsem samostojno ali pa jih potresete po solati, vmešate med smutije.

19. Chia semena

Chia semena se uvrščajo med super živila, ki jih je vredno dodati v svojo prehrano. Ker vključujejo visoko vsebnost topnih maščob, so lahko izvrsten zgoščevalec za smutije. Pogosto jih uporabljajo v obliki hrustljavega preliva za jogurt. V njih je tudi bogat vir vlaknin, in sicer okoli 10 gramov na 30 gramov semen.

Stročnice

20. Mornariški fižol

Mornariški fižol je primeren za peko ali pripravo juhe. V njem se nahaja bogat vir vlaknin. Priporočenih 28 gramov vlaknin na dan lahko dobite v dveh skodelicah tovrstnega fižola.

21. Grah

Zdrobljeni grah še zdaleč ni primeren zgolj za pripravo juhe. Z njim lahko pripravite še okusne namaze in druge vrste jedi. Ena skodelica kuhanega zdrobljenega graha vsebuje približno 14 gramov vlaknin.

22. Pinto fižol

Pinto fižol je posebna vrsta fižola, ki se lahko uporablja pri najrazličnejših jedeh – tudi pri pripravi osnove za zelenjavni burger. Živilo je bogato tudi z vlakninami. Dve skodelici fižola vas lahko pripeljeta do priporočenega dnevnega vnosa vlaknin.

23. Fižol v zrnju

Ena skodelica fižola v zrnju vsebuje približno 13,1 grama vlaknin. Če bi z njegovim uživanjem želeli doseči priporočeni dnevni vnos, bi morali torej pojesti približno 2,5 skodelice fižola.

24. Soja

Ena skodelica soje vsebuje okoli 10,8 grama vlaknin, kar pomeni, da bi za dosego dnevnega vnosa morali zaužiti okvirno 2,5 skodelice surove soje.

25. Leča

Leča je odličen vir vlaknin, in to ne glede na to, ali za uživanje izberete rdečo, rumeno, rjavo ali zeleno. Ena skodelica leče vsebuje približno 20,5 grama vlaknin.

Žitarice

26. Ječmen

Ječmen najraje uživamo v zimskem času, ker nam takrat najbolj prija njegov okus. Ker pa je tudi to živilo bogat vir vlaknin, bi ga morali uživati skozi celo leto. Približno 5 skodelic kuhanega ječmena na dan omogoči priporočeni vnos vlaknin.

27. Polnozrnate testenine

Če ste velik ljubitelj testenin, se vam splača poseči po polnozrnatih, ki veljajo za precej bolj zdrave. Ena skodelica kuhanih polnozrnatih testenin vsebuje skoraj 5 gramov vlaknin.

28. Kvinoja

Ena skodelica kvinoje vključuje približno 5 gramov vlaknin. Živilo je še toliko okusnejše, če mu primešate cimet in sladkor.

29. Oves

Ovseni kosmiči so izjemno vsestransko uporabni in tudi zdravi. Ena skodelica vsebuje približno 4 grame vlaknin.

30. Pokovka

Na zraku pripravljena pokovka ima najmanj kalorij in je zato tudi najbolj zdrava. Če bi s kokicami želeli pokriti dnevne potrebe po vlakninah, bi jih morali zaužiti več kot 7 litrov. Za še boljši okus pokovke ji dodajte svoje najljubše zelišče.

The post 30 živil z visoko vsebnostjo vlaknin appeared first on OSTANI FIT.

Vse omenjene informacije vam bodo pomagale spoznati pet glavnih skupin živil, ki sestavljajo zdravo in uravnoteženo prehrano, ki bi se je morali posluževati sladkorni bolniki:

• sadje in zelenjava;
• škrobna živila, kot so kruh, testenine in riž;
• beljakovine, kot so fižol, stročnice, oreščki, jajca, meso in ribe;
• mlečni izdelki in njihove alternative;
• olja in namazi.

Sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava imata že sama po sebi malo kalorij in sta polna vitaminov, mineralov in vlaknin. Pri tem ni pomembno, ali gre za sveža, zamrznjena, posušena ali konzervirana živila, skušajte pa se izogibati sadnim sokovom in smutijem.

Prednosti

• Dobro delovanje prebavnega sistema.
• Zaščita organizma pred srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in nekaterimi vrstami raka.

Kako pogosto?

Če se spopadate s sladkorno boleznijo, je pomembno, da sta sadje in zelenjava vsak dan na vašem jedilniku. Prizadevajte si, da zaužijete vsaj pet porcij sadja in zelenjave na dan.

Primeri, kaj si pripraviti

• Narezana melona ali grenivka, prelita z nesladkanim jogurtom.
• Testenine s korenjem, grahom in stročjim fižolom.
• Riž z grahom.
• Jagnjetina s špinačo.
• Živila z manj ogljikovimi hidrati: gobe, kumare, špinača, zelje, cvetača, brokoli, avokado, robide, maline, jagode, slive, breskve, lubenica.

Škrobna živila

Škrobna živila, kot so krompir, riž, testenine in kruh, vsebujejo ogljikove hidrate, ki se razgradijo na glukozo in jih naše celice uporabljajo za energijo. Nekatera škrobna živila imajo visok glikemični indeks, kar pomeni, da hitro zvišajo raven glukoze v krvi.

Uživajte polnozrnata škrobna živila z nizkim glikemičnim indeksom.

Zato so veliko boljša izbira škrobna živila z nizkim glikemičnim indeksom, kot so polnozrnati kruh, polnozrnate testenine, basmati, rjavi ali divji riž. Če torej želite zmanjšati ogljikove hidrate, se morate izogibati živilom, kot so beli kruh, testenine in riž.

Prednosti

• Ohranjanje zdravega prebavnega sistema.
• Počasen vpliv na raven sladkorja v krvi.
• Polnozrnate žitarice ščitijo srce.

Kako pogosto?

Škrobna živila poizkusite zaužiti vsak dan.

Primeri, kaj si pripraviti

• Dve rezini polnozrnatega toasta z namazom.
• Rjavi riž, testenine ali rezanci v rižotah in solatah.
• Pečen sladki krompir z dodatki, kot sta skuta in fižol.

Beljakovine (fižol, oreški, stročnice, jajca, meso, ribe)

Veliko beljakovin vsebujejo predvsem meso in ribe, toda zdrava prehrana ne pomeni zgolj rdečega in predelanega mesa. Mastne ribe, kot so skuša, losos in sardine, imajo tudi veliko omega-3 maščobnih kislin, ki prispevajo k zaščiti srca.

Prednosti

• Ohranjanje zdravih mišic.
• Mastne ribe ščitijo srce.

Kako pogosto?

Prizadevajte si, da vsak dan zaužijete vsaj nekaj živil iz te skupine. Natančneje to pomeni vsaj eno ali dve porciji mastnih rib na teden, ni pa vam potrebno vsak dan jesti mesa.

Primeri, kaj si pripraviti

• Mala pest oreščkov in semen.
• Fižol in stročnice v različnih enolončnicah.
• Umešana, poširana, ocvrta ali kuhana jajca.
• Ribe na žaru.
• Piščanec na žaru ali pečen piščanec.

Mlečni izdelki in njihove alternative

Mleko, sir in jogurti vsebujejo veliko beljakovin in kalcija, kar je odlično za vaše kosti, zobe in mišice. Vendar pa nekatera mlečna živila vsebujejo tudi veliko maščob, zato izberite alternative z nizko vsebnostjo maščob.

Tudi mlečni izdelki naj bodo del zdrave prehrane sladkornih bolnikov.

Prav tako preverite, ali je mlečnim izdelkom dodan sladkor in raje posezite po nesladkanih jogurtih, ki jim dodate jagodičevje. Odlična alternativa mlečnim izdelkom sta sojino in riževo mleko.

Prednosti

• Dobro za kosti in zobe.
• Ohranjanje zdravih mišic.

Kako pogosto?

Pomembno je, da nekaj mlečnih izdelkov zaužijete vsak dan.

Primeri, kaj si pripraviti

• Kozarec mleka s cimetom.
• Naravni in nesladkani jogurt s sadjem.
• Skuta z narezanimi korenčkovimi palčkami.
• Sendvič s sirom.

Olja in namazi

Dejstvo je, da v prehrani potrebujemo tudi nekaj maščob. Ker nasičene maščobe povečujejo holesterol v krvi in s tem povečajo tveganje za možgansko kap in bolezni srca, namesto tega raje izberite nenasičene maščobe.

Manj zdrave možnosti so maslo, palmovo olje in kokosovo olje. Bolj zdrave alternative pa so olivno olje, rastlinsko olje in namazi iz teh olj.

Prednosti

• Nenasičene maščobe ščitijo srce.

Primeri, kaj si pripraviti

• Solata z olivnim oljem.
• Polnozrnat toast z arašidovim maslom.

Živila z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja

Kadar govorimo o zdravi prehrani, se je potrebno izogibati živilom z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja. Zanje velja, da manj pogosto kot jih zaužijete, bolje je.

Izogibajte se hitro pripravljeni hrani z visoko vsebnostjo nasičenih maščob.

V to skupino živil uvrščamo piškote, čips, čokolade, torte, sladoled, maslo in sladke pijače. Zanje velja, da so visoko kalorične in zvišujejo raven sladkorja v krvi. Poleg tega pa vsebujejo tudi veliko nezdravih nasičenih maščob, zato tudi zvišujejo holesterol in negativno vplivajo na delovanje srca. Ne smemo pa pozabiti tudi na velike količine soli. Preveč soli poveča tveganje za visok krvni tlak in možgansko kap.

Tovrstnim živilom se boste najbolje izognili, če:

• boste redno preverjali deklaracije na živilih,
• boste obroke pripravljali doma,
• se boste sami lotili izdelave omak,
• boste pili nesladkane kave in čaje,
• boste z jedilne mize odstranili solnico.

The post Zdrava prehrana za bolnike s sladkorno boleznijo appeared first on OSTANI FIT.

Artičoka je zelo okusna zelenjava, še posebej v kombinaciji s špinačo, s katero lahko pripravimo slastno omako. Čeprav mnogi najraje pripravijo okusno omako iz špinače in artičok, pa to še zdaleč ni edini način njihove priprave. Sezona svežih artičok je spomladi in jeseni, in če je ta zelenjava za vas manj znana, si v nadaljevanju preberite vse o njenjih izjemnih zdravilnih učinkih.

1. Artičoke dolgo ohranjajo sitost

Ena srednje velika artičoka vsebuje 7 g vlaknin, kar je skoraj tretjina priporočenega dnevnega vnosa vseh vlaknin. Znano je, da vlaknine ohranjajo sitost še dolgo po obroku in imajo številne koristi za zdravje. Med njimi naj izpostavimo uravnavanje ravni glukoze v krvi, zniževanje holesterola ter zmanjšanje tveganja za srčno-žilnimi boleznimi, možgansko kapjo in več vrstami raka. Pomembne so tudi za delovanje metabolizma.

2. Artičoke krepijo kosti

Z vsako zaužito artičoko boste v telo vnesli do petine priporočenega dnevnega vnosa vitamina K, ki ima pomembno vlogo pri zdravju kosti, strjevanju krvi in hitrejšemu celjenju ran. Če želite poskrbeti za močne kosti v pozni starosti, nikakor ne smete varčevati s tem hranilom.

3. Artičoka ščiti možgane

Cele artičoke vsebujejo tudi folat oziroma folno kislino. Ta pripada skupini vitaminov B in je povezan z zdravjem možganov. Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki so s prehrano zaužili dovolj folata, manjša verjetnost, da bodo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo. Folat v tem primeru ublaži oksidativni stres in zavira nastanek zobnih oblog ter drugih zapletov, ki so povezani z razvojem Alzheimerjeve bolezni.

V notranjosti artičoke se skriva užitna sočna sredica (srce artičoke).

Folat je pomembno hranilo tudi za ohranjanje zdravja srca in ožilja, v obdobju nosečnosti pa je ključnega pomena za preprečevanje anemije in zmanjšanje tveganja za nekatere prirojene okvare hrbtenice, lobanje in možganov.

4. Artičoka je odličen vir magnezija

Ena srednje velika artičoka vsebuje četrtino dnevnih potreb po magneziju. To je bistveno hranilo za uravnavanje krvnega tlaka, razvoj kosti, sintezo beljakovin ter nemoteno delovanje živcev in mišic.

5. Artičoke uravnavajo krvni tlak

Ali ste vedeli, da ena artičoka zagotavlja podobno količino kalija kot ena banana? Torej so tudi artičoke odličen vir kalija, ki je, podobno kot magnezij, nujen za delovanje živcev in mišic. Kalij pripomore tudi k zdravim kostem in ledvicam ter vzdržuje ravnovesje tekočin v telesu. Pridobivanje ustreznih količin tega minerala pospeši izločanje odvečnega natrija iz urina, kar posledično izboljša sposobnost uravnavanja krvnega tlaka.

6. Artičoke zagotavljajo fosfor

Ena cela artičoka zagotavlja približno 9 % priporočene dnevne vrednosti fosforja. To je še eno pomembno hranilo, ki podpira delovanje številnih telesnih funkcij pri porabi in shranjevanju energije, oblikovanju kosti in zob ter filtriranju odpadnih produktov presnove v ledvicah.

7. Artičoka vsebujejo veliko antioksidantov

Artičoke so dobro poznane tudi po svojih antioksidativnih lastnostih. Kot verjetno že veste, so antioksidanti pomembne spojine v zelenjavi in sadju, ki se v našem telesu bojujejo proti prostim radikalom – molekulam, ki lahko poškodujejo naše celice.

Artičoke so odličen vir vitamina C, ki je eden najmočnejših antioksidantov. Poleg tega vsebujejo tudi dva edinstvena antioksidanta, to sta cinarin in silimarin. Cinarin je antioksidant, ki je edinstven za artičoke in znižuje holesterol, pripomore k zdravim jetrom ter zmanjšuje tveganje za aterosklerozo in nekatere vrste raka. Silimarin pa ima pomembno vlogo pri zdravju jeter.

Artičoka je torej izjemno zdrava zelenjava, ki vsebuje veliko vlaknin, vitamin K, magnezij in pomembne antioksidante. V pločevinkah vam je na voljo preko celega leta, nikakor pa ne smete pozabiti na sveže artičoke, ki so spomladi in jeseni izjemno okusen dodatek na vašem krožniku.

The post 7 zdravilnih učinkov artičoke appeared first on OSTANI FIT.